EU bi morala vzpostaviti glasbeni in kulturni festival z glavno temo vključevanja ter prizorom za migrante in manjšine, da bi ustvarili prostor za tiste, ki niso imeli prizorišča, ter da bi cenili kulturno dediščino Evrope in demokracijo ter ohranili glasbeno industrijo.

Potrebujemo novinarje, ki so zavezani kritičnemu razmišljanju in obveščanju, vendar je to v svetu, ki ga ogrožajo lažne novice in umetna inteligenca, težko. Moj predlog je, da bi morala biti EU vključena v to vprašanje ter zahtevati jasno zakonodajo in norme za omejitev in opredelitev uporabe umetne inteligence v medijskih hišah.

Razumeti, sprejemati in spodbujati kulturno raznolikost v Evropi. Z glasbo, umetnostjo, hrano, hobijem bi bilo koristno najti druge kulture.

V Grčiji in po možnosti v drugih državah članicah EU študenti, ki diplomirajo iz umetniških šol (drama, glasba in šole), trenutno niso deležni srednješolskih diplom, njihovo izobraževanje pa se ne nadaljuje, saj je visokošolsko izobraževanje napačno in bi ga bilo treba spremeniti. To lahko pozneje privede do zmanjšanja zaslužka pod pretvezo, da gre za „delo, ki ni zakonito usposobljena“. Ali ne bi bilo treba umetnostnih šol priznati njihovega prispevka k kulturnemu izobraževanju v državi in jih obravnavati podobno v vseh državah EU?

Model umetne inteligence, ki bi lahko komuniciral v vseh jezikih EU, bi lahko spodbudil razumevanje in omogočil čezmejno komunikacijo.

Klikbait, zavajajoči naslovi in lažne novice so nezaželeni izdelki današnjih družbenih medijev in takojšen dostop do informacij prek interneta. Spodbude medijev za novinarstvo so v slabem stanju, njihov kodeks ravnanja pa je bil kršen. Vse to je posledica tega, da morajo mediji prihodke od oglasov zbirati s kliki v zavajajočih naslovnicah, da bi virusirali vsebine z uporabo vsebin, ki vsebujejo rjava, ter da se je dejansko zmanjšalo preverjanje in zbiranje virov zaradi pritiska, da se da „skop“. Da bi se temu izognili, potrebujemo mehanizem, ki bo omogočal, da se medijske hiše tožijo na podlagi nepravilnosti v njihovih poročilih o informativnih člankih ali oddajah. To bi bilo treba storiti v skladu s prožnim, vendar jasnim sklopom novinarskih pravil. O označenih novičarskih medijih bi morala odločati posebna medijska žirija, ki bi imela dovolj časa, da oceni vsebino, uporabo jezika, vire in njen vpliv na družbo. Po svoji oceni lahko za določeno obdobje in z določeno vrednostjo na tiskovni hiši škodi ugledu. Ta cestnina bo spremenila povprečno oceno ugleda prodajnega mesta za obdobje, ki ga določi žirija. Povprečna ocena ugleda novičarskih hiš mora biti vidna na njihovih spletnih straneh in v vsaki novici, ki jo ustvarjajo, ter bi lahko služila kot parameter algoritma družbenih medijev, da se omeji širjenje nezanesljivih omrežij v družbenih medijih. Tako bodo medijske družbe spodbujene k zaščiti svojih ocen ugleda v dobrem novinarstvu, javnost pa bo imela več nadzora in časa, da oceni lažne novice, ki ustvarjajo ceno zaupanja javnosti za ravnanja, ki zavajajo in napačno obveščajo javnost na bolj pregleden in odgovoren način.

Evropska unija bi morala izvajati program nepovratnih sredstev in drugih oblik podpore za univerze in druge raziskovalne organizacije, ki delujejo v državah članicah in se osredotočajo na razvoj umetne inteligence za trajnostni razvoj in svetovno blaginjo.

Danes javna razprava v družbenih medijih poteka predvsem na platformah, ki so pod nadzorom zasebnih pridobitnih družb, kot so Facebook matična družba Meta, Twitter ali ByteDance. Kadar javne institucije komunicirajo prek teh kanalov, te nedemokratične akterje pripeljejo do pravic digitalne komunikacije. Hkrati državljane sili v oglaševanje, da bi pridobili informacije javnosti. Tretjič, evropski komunikacijski kanali so odvisni od ameriških in kitajskih podjetij. Javni organi bi zato morali prispevati k oblikovanju trajnostnih evropskih komunikacijskih kanalov z uporabo odprtih protokolov (Matrix, Activiy Pub) in lastne digitalne infrastrukture (v smislu diverzificirane infrastrukture).

Ob vsakem vstopu na spletno stran z novicami je treba opozoriti, kaj menite pri branju na spletišču. To bi moralo veljati za vsa spletna mesta z novicami, na katerih niso izrecno navedeni vsi viri informacij. Če spletišče z novicami ne zagotavlja vseh virov, se samodejno šteje za „nezanesljivo“.  Tako bodo novice spodbudile k izmenjavi vseh virov informacij, s čimer se bodo borili proti dezinformacijam.

Svoboda govora je zelo pomembna, vendar morajo biti spletna mesta z novicami, strani in konglomerati (z več kot tisoči in milijoni sledilcev) odgovornejši za upoštevanje pravil in preprečevanje širjenja napačnih informacij.

EU bi si morala prizadevati za skupni okvir za priznavanje in dejansko spodbujanje digitalnih pravic kot človekovih pravic; to bi moralo vključevati enak dostop do interneta v vseh evropskih regijah in za vse evropske državljane, da bi odpravili digitalni razkorak.

Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU je čas, da predlagamo nov skupni jezik – morda francoščino, nemščino ali italijanščino. Ta jezik bi moral biti podlaga za vse gospodarske in socialne dejavnosti v EU ter bi se moral poučevati v vseh državah članicah.

Esperanto bi bilo treba obravnavati tudi kot jezik Evrope. Učenje je enostavno, njegova racionalna zasnova pa učencem omogoča, da se v samo nekaj mesecih pogovarjajo. Gre tudi za nevtralen jezik, ki ne pripada nobeni državi ali ljudem. Tako bo jezik dostopnejši za več ljudi.

V skladu z Grinovim poročilom se ocenjuje, da se v EU izgubi 25 milijard EUR na leto, ker turisti raje potujejo v angleško govoreče države, kot sta Združeno kraljestvo in Združene države.

 

Ena največjih nevarnosti širjenja lažnih novic je, da manipulirajo z javnim mnenjem in povzročajo izkrivljanje resničnosti. Oznake ali oznake družbenih medijev, ki na primer temeljijo na nezanesljivih ali napačnih informacijah, pogosto zavajajo ljudi, saj vplivajo na njihov način razmišljanja. Lažne novice in oznake se pretirano uporabljajo kot orodje v političnih konfliktih, med drugim pri zasedbi ozemelj. Natančneje, oznako #CrimeaIsRussia, ki je bila uporabljena kot orodje ruske dezinformacijske kampanje, je mogoče razumeti kot sredstvo hibridnega vojskovanja. Težava je v tem, da če zgornja oznaka ostane na spletu več let, lahko naslednje generacije, ki jo bodo kliknile, ustvarijo lažen občutek resničnosti političnih razmer v krimski regiji.

V naslednjem koraku si mora EU prizadevati za omejitev lažnih in zavajajočih oznak in oznak družbenih medijev. Evropa mora najti ustrezna orodja v tej smeri, da bi zaščitila svoje vrednote, pravno državo in človekove pravice. 

 

Otroci se soočajo s številnimi nevarnostmi na spletu, vključno z zlorabo na spletu in uhajanjem občutljivih podatkov, kot so spolno eksplicitne slike. Za zaščito otrok bi bilo treba starost uporabnikov, ki ustvarjajo profile na platformah družbenih medijev, preveriti z osebnim dokumentom, ki ga izda vlada.

Ob dopolnjenem 18. letu starosti bi morali vsakemu mlademu Evropejcu zagotoviti brezplačne vozovnice Interrail. To bi jim omogočilo, da sami izkusijo Evropo in evropsko potovanje. To bi priložnost razširilo na prikrajšane mlade, ki si ne morejo privoščiti potovanja v tujino.

Evropski državljani bi morali bolje razumeti, kako EU deluje in kakšne so koristi državljanstva EU.

Ljudi iz vse EU, zlasti v predmestjih, bi bilo treba vzbuditi kot Evropejce. Čeprav je čudovito, da pripadamo določeni kulturi, identiteti ali državljanstvu, se moramo zavedati tudi tega, kaj nas združuje. 

Evropejcem in Evropejkam bi bilo treba dati izkušnje o demokraciji in evropskih vrednotah že od zgodnjega otroštva, ljudi pa bi bilo treba opozoriti na njihovovabo in dolžnost, da volijo. Učence in dijake bi bilo treba na primer poučevati o pravni državi, ki je eden od ključnih stebrov naše demokracije. Uporabljati je treba tudi različne vrste in oblike izobraževanja glede na starostno skupino.

Učence bi bilo treba poučevati tudi o evropski zgodovini in različnih kulturah EU, zlasti o kulturi tistih, ki so geografsko bolj oddaljeni od njih. Tako bo EU močnejša in bolj samozadostna, dijaki pa se bodo bolje zavedali pomena EU v svojem življenju in priložnosti, ki jim jih ponuja. 

Poleg tegabi bilo treba organizirati priložnost, da bi mladi obiskali institucije EU, kot je Evropski parlament, da bi dobili neposreden vpogled v delovanje EU. To prinaša dodatno korist z združevanjem mladih. Ljudi bi morali obveščati tudi o koristih EU za preprečevanje manipulacij drugih sil.

Spremljanje vsebin v družbenih medijih je postalo pomemben element pri zagotavljanju varnosti državljanov na spletu. Med pandemijo COVID-19 so se tehnologije za spremljanje vsebin uporabljale za samodejno prepoznavanje objav o virusu ali cepivih, s čimer so bralce spodbudili, naj obiščejo uradni vir, da bi izvedeli več o tej temi.

Na podlagi teh izkušenj bi se lahko tehnologija, ki samodejno opredeljuje teme objav v družbenih medijih, uporabila za prepoznavanje sovražnega govora, usmerjenega proti manjšinam.

Evropski parlament je demokratična podlaga Evropske unije in je zato pomembna institucija. Kljub temu bi ga bilo treba reformirati, da bi v celoti izkoristili njegov potencial.

Načini za to bi lahko vključevali:

• Parlament bi moral državam članicam ponuditi možnost, da za narodne manjšine uporabijo enočlanske volilne enote, ne da bi v primeru zelo majhnih volilnih enot dovolili (dejanski) sistem, ki se začne prej.
• Imeti bi morala pravico do pobude, da predlaga novo zakonodajo. Predloge bi morala predlagati politična skupina, odbor ali skupina poslancev, ki predstavljajo vsaj 5 % Parlamenta.
• Še naprej bi morala imeti stalne in začasne odbore s poudarkom na posebnih političnih področjih. Sestava odborov bi morala še naprej odražati politično sestavo Parlamenta.
• Preiti bi morala v parlament z enim sedežem v Bruslju, da bi prihranila upravne stroške.
• Prizadevati bi si morala za spodbujanje enakosti spolov, na primer z vzpostavitvijo sistema nadomeščanja starševskega dopusta v Evropskem parlamentu, ki bi bil na voljo vsem staršem.

Namesto da bi se osredotočili na človeški vpliv na podnebne spremembe, bi morali spodbujati zamisel o človeškem razcvetu: To pomeni, da moramo uporabljati vire energije, ki so za nas v vsakem trenutku najbolj koristni, in prenehati kriviti ljudi za uničenje našega planeta. Človeškega vpliva na okolje ne bi smeli obravnavati kot moralnega ali nemoralnega, saj je navsezadnje neizogiben. Skrbeti moramo za planet, hkrati pa upoštevati našo srečo in blaginjo.

Veliko število znanstvenih in socialnih raziskav poudarja pomen spolne vzgoje na srednješolski ravni. Mladi najstniki potrebujejo praktične in dejanske informacije.

V nekaterih skupnostih so vprašanja, povezana s spolnostjo, tabu in ljudje o njih ne razpravljajo v domovih, šolah in centrih. Zaradi tega so najstniki v nevarnosti spolno prenosljivih okužb, duševnih bolezni in kroničnih zdravstvenih težav, pa tudi diskriminacije LGBTQ in ustrahovanja v šolah.

Eden od izzivov pri tem je pomanjkanje učiteljev, ki imajo potrebno znanje in usposabljanje za razširjanje ustreznih in pravilnih informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju. Dodatne ovire vključujejo nasprotovanje kulturnih in verskih voditeljev ter splošno pomanjkanje spolne vzgoje in izobraževanja o reproduktivnem zdravju, tako na lokalni ravni kot na ravni EU.

Najprej je treba poenotiti in učiteljem zagotoviti prave informacije, ki jih podpirajo znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki.

Več prizadevanj bi bilo treba vložiti v vključevanje otrok migrantov v družbo. Otroci migranti se morajo zdaj učiti novega jezika, hkrati pa morajo slediti rednemu učnemu načrtu. To je neučinkovito.

Uvesti bi bilo treba intenzivne jezikovne tečaje, da bi se otroci migranti učili jezika svojega novega doma, preden se začnejo redno šolati.

Pandemija je razkrila pomanjkanje priložnosti za medsebojno povezovanje učencev. Vzpostaviti bi bilo treba spletno platformo za mreženje, prek katere bi lahko študenti komunicirali s kolegi v drugih državah EU. Delili so lahko svojo kulturo, jezik, tradicijo, se učili drug od drugega, našli nove prijatelje in se zabavali.

Potrebne so vseevropske pobude, ki povezujejo evropske državljane v duhu in prijateljstvu. Na primer, vsakemu študentu se lahko dodeli virtualni evropski prijatelj (VEF) iz druge države EU, s katero lahko virtualno komunicira.

Državljani se bodo s strogimi politikami strinjali le, če bodo razumeli, zakaj so potrebne. Zato mora EU financirati več projektov podnebnega novinarstva: čim več bo imelo sporočilo učinek, tem bolj bo izobraženo prebivalstvo. To bo povzročilo večji pritisk javnosti na podjetja, saj bodo ta odgovarjala za svoj vpliv na okolje.

Ker si številni umetniki prizadevajo za osnovna sredstva za preživetje, bi morala EU določiti minimalno plačo za tiste, ki delajo v poklicih, povezanih z umetnostjo.

Umetnost je ena od temeljnih vrednot in dediščine Evrope, zaradi katere smo sami po sebi evropski. Številni simboli Evrope so pravzaprav umetniška dela, zato bi minimalna plača za vsa delovna mesta, povezana z umetnostjo, utrla pot novemu obdobju umetniške produkcije in priznala, da je umetnost dragocen prispevek k družbi.

Evropa ima bogato zgodovino umetnosti in kulture. Številni nadarjeni evropski umetniki se zaradi prevlade ameriške kulture in premajhnega spodbujanja evropske kulture ne soočajo z izpostavljenostjo, ki si jo zaslužijo.

Zato bi morali ustanoviti agencijo za umetnost v EU. Ta agencija bi lahko pomagala pri razvoju, podpori in promociji idej, povezanih z umetnostjo, kot so filmski/glasbeni/grafični in/ali drugi umetniški festivali v Evropi. Podprla bi lahko evropske platforme za pretakanje, podobne Netflixu, ki se osredotočajo predvsem na evropske filme in kulturo, ali celo ustvarila vseevropsko razvedrilno industrijo, podobno Hollywoodu.

EU mora vlagati v filmsko industrijo, saj ne zaposluje le akterjev in režiserjev, temveč tudi grafične oblikovalce, urednike zvoka, operaterje CGI in številne druge, ki so izobraženi na ustvarjalnih področjih.

Druge zamisli bi lahko bile:

• zagotavljati subvencije filmskim producentom,
• tržiti filme in jih distribuirati po vsej EU ter
• ustanoviti filmsko organizacijo EU z nagradami za evropske neanglofonske filme.

Lokalne oblasti bi morale bolje podpirati kulturne in ustvarjalne industrije, vključno z vsemi njihovimi podsektorji in predstavniki. Vse zadevne zainteresirane strani v vsakem mestu bi morale skupaj oblikovati „akcijski načrt in razvojno strategijo skupnega interesa“, ki bi vključevala periodično kulturno kartiranje, da bi opredelili lokalne vire za podporo industriji. To je treba doseči s sodelovanjem, podporo in usklajevanjem ustreznih evropskih, nacionalnih in lokalnih institucij.

EU bi morala po zgledu „Humansov New Yorka“ začeti kampanjo Humans of EU: platforma, prek katere lahko državljani EU delijo svoje osebne zgodbe. To lahko pomaga pri vzpostavljanju povezav in povečanju empatije med ljudmi iz različnih koncev Unije.

EU bi morala financirati in spodbujati vseevropske kulturne projekte, da bi pomagala združiti celino, zlasti za spodbujanje zdravljenja med vzhodom in zahodom.

Program Erasmus+ se je izkazal za najboljši način za vzpostavitev tesnih odnosov zunaj nacionalnih meja, zato moramo program razširiti – ali ustvariti druge programe, ki sledijo isti zamisli – za celotno prebivalstvo.

Srednješolci, delavci in invalidi so skupine, za katere je težje dostopati do takih programov. Poleg tega bi morali imeti možnost, da svoja znanja in spretnosti razvijajo v drugi evropski državi, vendar z izmenjavo z drugimi sodržavljani Evropejk in Evropejk. S financiranjem teh akademskih in kulturnih programov se bomo vrnili k najboljši zamisli o Evropi: celina z močnim kulturnim življenjem, ki lahko ustvari skupen občutek pripadnosti skupnosti zunaj meja starih narodov. 

V času, ko nacionalizem narašča, je pomembno, da se vzpostavi medsebojno povezovanje, ne pa da postane vse bolj izoliran. To ne pomeni, da je napačno izraziti svojo nacionalno identiteto in z njo povezane tradicije. Temveč pomeni, da moramo bolje komunicirati med seboj, spoznati druge kulture in se spoznati o tradicijah in zgodovini drugih.

Pogosto živimo v večkulturnem okolju, vendar razmeroma malo ljudi govori o izvornih kulturah svojih sodržavljanov. Eden od možnih načinov za dostop do drugih kultur so jezikovni tečaji. Jeziki so seveda zelo dober način za boljše razumevanje drugih kultur: Vendar se ti trenutno bolj osredotočajo na čisto učenje jezikov. Če bi se bolj osredotočili tudi na poučevanje kulturnih vidikov, bi lahko ustvarili boljše večkulturno okolje.