Evropska unija si ambiciozno prizadeva za uresničitev svojih podnebnih ciljev, določenih v Pariškem sporazumu iz leta 2015 in nadaljnjih konferencah v okviru svojega evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je, da Evropa najpozneje do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. To je pravno zavezujoč cilj zahvaljujoč evropskim podnebnim pravilom. Vendar so podnebne spremembe svetovni problem, ki se ne konča na mejah naše celine, zato Evropa tega svetovnega problema ne more rešiti sama, čeprav lahko veliko pomaga. Evropska unija je največji trg na svetu in ima zato veliko mednarodno moč. Poleg tega ima visoko izobraženo in usposobljeno prebivalstvo ter že ima bogate izkušnje z razvojno pomočjo po vsem svetu. V okviru strategije Global Gateway EU že vlaga milijone v razvojno pomoč. Podnebje je tudi sektor strategije Global Gateway, zato bi ga lahko razširili, da bi dosegli še večji del sveta. Zato ta zamisel Evropsko unijo poziva, naj: — Pripraviti okolju prijaznejšo zakonodajo, katere učinek bi bil čutiti po vsem svetu zaradi prevladujočega položaja kot največjega svetovnega trga. — Uporabite več kvalificirane delovne sile in naprednega zasebnega sektorja za pomoč pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam po vsem svetu. — Spodbujanje evropske zelene industrije po vsem svetu. — Razširitev podnebnega dela strategije Global Gateway. — Oblikovati in spodbujati globalno koristno strategijo, kot je evropski zeleni dogovor, za doseganje podnebnih ciljev po vsem svetu. Evropska unija je eden najnaprednejših, najnaprednejših, najbogatejših in dejavnih akterjev na svetu, zato ima lahko prihodnost kot vodilna na področju podnebja na mednarodni ravni. Verjamem, da je prihodnost Evrope zelena, prihodnost zelene pa je Evropa.

Moja zamisel se nanaša na potrebo po povečanju pristojnosti Evropskega parlamenta v zvezi z izvršilnimi pooblastili za hitrejši napredek pri obvladovanju naravnih nesreč, zlasti v zvezi z gozdnimi požari. Za ponazoritev mojega stališča se znanstveniki na splošno strinjajo, da je bistveno vlagati v preprečevanje takih požarov, saj jih je s sedanjimi tehnološkimi in človeškimi viri zelo težko ali celo nemogoče ugasniti. Multidisciplinarne znanstvene raziskave so razkrile številne posledice za človeško družbo. Vse bolj ogrožajo deležnike, vključno z gasilci, in lokalno prebivalstvo, kar vpliva na človeška življenja, lastnino, podjetja in gospodarsko funkcijo naravnih ekosistemov. Splošni socialni, gospodarski in okoljski stroški so visoki, čeprav so ocene še vedno omejene. Povzročajo znatno škodo skupni infrastrukturi, kot so električni in komunikacijski vodi, sistemi za oskrbo z vodo, ceste in železnice. Stroški čiščenja in obnove so precejšnji. Povzročajo motnje v dobavnih verigah, kar povzroča zaprtje podjetij in motnje v prevozu. To lahko privede do zmanjšanja davčnih prihodkov, zmanjšanja vrednosti nepremičnin in izgube strank za lokalna podjetja, kot je zmanjšanje turizma na območjih, prizadetih zaradi požarov. To je le nekaj posledic: povzročajo tudi socialno-ekonomske stroške, zdravstvene težave, kakovost vode, vplive na lokalne ekosisteme... Vendar sem opazil, da izvršilna pooblastila pogosto dodeljujejo sredstva predvsem civilnim varnostnim silam in ne vlagajo v preprečevanje. Ta odločitev pogosto temelji na kratkoročnih političnih premislekih, saj lahko ministrstvo za notranje zadeve ali Evropska komisija ob izbruhu požara lažje uporabita vire, kar ustvarja iluzijo takojšnjega in učinkovitega ukrepanja. Žal ta odzivni pristop zanemarja pomen preprečevanja, kar bi v prvi vrsti pomagalo preprečiti takšne izredne razmere. Prav v tem primeru ima lahko Evropski parlament ključno vlogo. Parlament ima kot institucija za razprave in soglasje edinstveno zmožnost, da izvaja strožji nadzor nad izvršilnimi pooblastili in spodbuja politike, osredotočene na preprečevanje naravnih nesreč. Evropski parlament lahko s krepitvijo svojega položaja in vpliva spodbudi izvršne oblasti k večjim naložbam v preprečevanje gozdnih požarov in drugih naravnih tveganj. Zato je treba odobriti tudi zakonodajno pobudo Evropskega parlamenta, ki je trenutno prikrajšana. Zato spodbujam k razmisleku o tem predlogu in preučitvi načinov za povečanje pristojnosti Parlamenta pri obvladovanju naravnih nesreč. S sodelovanjem lahko Evropa postane vodilna v svetu pri proaktivnem obvladovanju naravnih nevarnosti. Trdno sem prepričan, da je Evropski parlament kot demokratična institucija, ki zastopa interese evropskih državljanov, idealno mesto za uvedbo te pozitivne spremembe.

Zastave ugodnosti omogočajo nezakonite dejavnosti v oceanu, kot so nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, trgovina z ljudmi, piratstvo in nizka plačila davkov. Sedanji postopki registracije in pomanjkljiva zgodovina na zastavah ugodnosti niso učinkoviti. Zato bi bilo treba pripraviti in izvajati direktivo, v skladu s katero bi bilo treba vsa evropska plovila registrirati v centralizirani podatkovni zbirki, da se ohrani zgodovina sledenja vseh registrov zastav. Vendar ta podatkovna zbirka ne bi imela možnosti, da bi pustila polje praznega leta (podobno kot pravila, ki se uporabljajo za registracijo letal).

Številne študije in ekonomisti opozarjajo, da naše sedanje gospodarsko razmišljanje ne more najti rešitve v našem grozljivem položaju. Stalna volja za gospodarsko rast uničuje okolje (Potsdam Institute for Climate Research, 2022), trajnostna gospodarska rast pa prav tako ni mogoča, kot je razvidno iz več študij (Evropski urad za okolje 2019), kar potrjuje tudi povratni učinek. Blaginja prebivalstva je že dolgo ločena od gospodarske rasti (Avstralska nacionalna univerza, Kubiszewski idr., 2013) v primerjavi z okoljem. Zato bi bila naloga EU, da bi bila pionirka nove vrste gospodarske politike z dejanskim vplivom. Da bi to dosegli, so potrebne celovite reforme, vendar je to edini način za boj proti podnebnim spremembam.

Projekt ReRoot je majhna organizacija, ki se ustanavlja za podporo nepredvidenim skupnostim, ki se študirajo v taboriščih s permakulturno izobrazbo, viri za regenerativno kmetijstvo in terapijo, ki temelji na naravi. Podpira njihove kratkoročne fizične potrebe ter dolgoročno vključevanje ter duševno in telesno dobro počutje. Ta projekt sem pravkar začel in potrebujem podporo!

Akvaponika je inovativen kmetijski sistem, ki združuje akvakulturo in tla manj gojenja poljščin brez potrebe po zunanjih kemičnih vložkih, kot so gnojila in pesticidi, hkrati pa uporablja manj vode kot sedanje konvencionalne kmetijske prakse. Evropa trenutno financira in spodbuja nastajajoče inovativne kmetijske tehnologije, zato se je vedno osredotočala na hidroponika (ki je še vedno močno odvisna od uporabe sintetičnih gnojilnih rešitev) in tehnološke izdelke (senzorje, robote itd.). S tem pristopom ni bilo mogoče obravnavati osrednjega vprašanja svetovne krize, s katero se sooča naš podnebni in prehranski sistem – trajnostna in vključujoča proizvodnja hrane brez nadaljnjega uničevanja ključnih in pomembnih ekoloških sistemov ter biotske raznovrstnosti. Rastoča (vendar še vedno zelo majhna) količina mladih začenja prepoznati in sprejeti akvaponiko kot agroekološki sistem kmetovanja, ki nam lahko omogoči krmljenje rastočih populacij, zaščito in spodbujanje življenjskega ekosistema (žuželk, mikrobov), ki bo omogočil razcvet biotske raznovrstnosti in preživetje človeštva. Na žalost sta bila financiranje (in dostop do nje) in promocija akvaponike velika ovira za uresničitev celotnega potenciala tega kmetijskega sistema, ki resnično ponuja priložnost za delo z naravo in nam pomaga najti trajnostne rešitve za naš sedanji prekinjen prehranski sistem. Prepoznavanje, zagotavljanje finančnih sredstev in spodbujanje mladih kmetijskih podjetnikov (agroprenerjev), ki sprejemajo in uporabljajo akvaponike, bodo veliko prispevali k temu, da bomo končno našli trdno rešitev, ki nam bo pomagala odpraviti napake v našem prehranskem sistemu in, kar je najpomembneje, privabiti prepotrebne mlade v kmetijstvo in kmetijstvo.

Ustvariti evropsko vrtno skodelico, zdravo tekmovanje za spodbujanje ponovnega povezovanja s hrano in naravo v šolah. Ta projekt bi mlade spodbudil k zdravim in ekološkim dejavnostim na prostem ter ustvaril mreže med različnimi šolami in zainteresiranimi stranmi po vsej Evropi.

Obstajati bi morala možnost odlaganja kartonov in steklenic za proizvode, kot sta mleko in jogurt, za namene trajnosti.

Zaradi zastarelega kompromisa večina poslancev Evropskega parlamenta in veliko uslužbencev Evropskega parlamenta vsak mesec še vedno potuje iz Bruslja v Strasbourg, s čimer se že umirajoči planetu dodaja CO2, ki se mu je mogoče izogniti. Malo verjetno je, da se bo ta okolju neprijazna praksa zaradi veta Francije kadar koli kmalu spremenila. Da pa bi bil učinek te prakse vsaj čim manjši, mora EU zagotoviti pogosto, hitro in predvsem podnebno nevtralno železniško povezavo med Brusljem in Strasbourgom.

Moja zamisel je oblikovanje evropskih okoljskih in socialnih standardov, ki ščitijo lokalne skupnosti. Opozarjam na primer Barrosove regije na portugalskem območju kmetijske dediščine, ki jo je razglasil Unesco in ki ji grozi izkoriščanje z rudarskim projektom, ki bo vplival na kakovost vode, izselil in drastično zmanjšal kakovost tal ter sedanje trajnostne prakse, ki so z agrosilvopastoralskimi sistemi že prednik in zmagovalna rešitev za podnebne spremembe in trajnostne prehranske sisteme. Zavedati se moramo pospešitve novega zelenega dogovora v Evropi, ki bi lahko bil fasada za nadomestitev posamezne avtomobilske industrije s fosilnih goriv na kratkoročno rešitev, kot je litij. Zaradi „zelenega prehoda“ ne smemo ustvarjati žrtvovalnih območij. Spremljajte Associação Unidos em Defesa de Covas do Barroso.

Kronični bolniki pogosto nimajo izbire, temveč uporabijo prevozna sredstva, ki niso okolju prijazna, saj je zdaj najverjetneje izbira med: 1. Počasna, draga in verjetno nedostopna prevozna sredstva (v smislu voznih redov ali pokritosti); 2. In osebni avtomobil ali Uber/Taxi (verjetno z motorjem z notranjim zgorevanjem). Kronični bolniki pogosto nimajo razkošja, da bi bili prožni, zato se lahko kadar koli gibljejo, kot ste manj omejeni. Vendar so stroški, ki jih za to plačuje Zemlja, previsoki. V skladu s poročilom SDG Watch Europe: „Zastoji v mestih države članice stanejo približno 100 milijard EUR na leto. Avtobusi in vlaki predstavljajo približno 17 % mestnega potniškega prometa, kar se zmanjšuje, saj se uporaba avtomobilov povečuje. Ni bilo zadostnih naložb v trajnostne prometne sisteme in politike, potrebne za njihovo podporo. Javni prevoz mora biti cenejši, učinkovitejši, dostopnejši in bolj vključujoč. Upoštevati mora posebne potrebe žensk, otrok in mladih, invalidov in starejših. Mesta, ki ponujajo brezplačen javni prevoz, so doživela precejšnjo uporabo.“

Nekateri se začnejo z aktivizmom kot otroci, drugi pa kot odrasli. Nekatere se osredotočajo na globalna vprašanja, druge pa imajo lokalni učinek. Ni pravega ali napačnega pristopa – pripravljenosti za poskus. In še vedno obstaja podnebna kriza, ki se bo, če se ne bo prezrla in ne bo nič storila, le še poslabšala – zlasti za mlade, ki so najmanj storili, da bi prispevali k njej, vendar bodo utrpeli nekatere od njenih najhujših posledic. Imamo moč in vztrajnost se obrestuje, pri čemer gre za primarno vrednost odnosov s prijatelji, sodelavci in navsezadnje z naravo. Od evropskih oblikovalcev politik zahtevam, da se zavedajo nujnosti podnebne krize in sprejmejo drzne ukrepe, potrebne za preprečitev njenih hujših posledic, hkrati pa podpirajo in krepijo mladinske pobude, da bi bile sestavni del rešitve.

Sedanji skupni evropski program izobraževanja o okolju za srednješolsko izobraževanje je omejen. Šole v državah članicah delujejo prostovoljno in izvajajo samostojne okoljske programe. Vendar v srednjih šolah ni posebne teme, namenjene ozaveščanju o okoljskih vprašanjih, temveč le pobuda učiteljev. Da bi odpravili to pomanjkljivost, predlagamo vzpostavitev skupnega evropskega pilotnega programa, ki bi ga izvajale vse šole v državah članicah ter bi usmerjal in zagotavljal zamisli in izobraževalna orodja. Z izkustvenimi ukrepi za vzbuditev ljubezni za varstvo okolja. Vendar ni teoretična, ni zakonsko urejena! Pod okriljem Evropske unije spodbujati ozaveščenost med mladimi v Evropi! S sistematičnim izobraževanjem mladih lahko rešimo okolje in zaščitimo našo prihodnost!

Evropska agencija za okolje (EEA) napoveduje, da se bo skupni stavbni fond v EU do leta 2050 povečal za 7 %. Vendar gradnja novih stavb znatno prispeva k uničevanju okolja in onesnaževanju pri proizvodnji novih materialov. Zato je ključnega pomena, da izkoristimo in zaščitimo naš obstoječi stavbni fond na regionalni ravni. Kako lahko potem najbolje izkoristimo in zaščitimo obstoječi skupni stavbni fond na regionalni ravni? Obstoječi stavbni fond vsebuje neizmerljivo količino vsebovanega ogljika, potekajo pa tudi pobude za ponovno uporabo rešenih materialov z gradbišč in njihovo spremembo namembnosti v drugih projektih. Medtem ko je treba nekatere obstoječe stavbe, kot so tiste z azbestom, odstraniti, rušenje stavb ustvarja znatno količino odpadkov ter lahko prispeva k zastojem na odlagališčih in škodi našemu okolju. Z ohranjanjem obstoječih stavb, njihovo prenovo in naknadnim opremljanjem lahko zmanjšamo količino odpadkov in spodbujamo načela krožnega gospodarstva. Za zmanjšanje okoljskega odtisa novih stavb v Evropi in odvračanje od rušenja že zgrajenih stavb predlagam naslednje: 1. Pripraviti popis stavb, ki jim grozi rušenje, da se ugotovi, katere stavbe bi morale imeti prednost pri zaščiti, ohranjanju in/ali prenovi, vključno z morebitno uporabo v drugi življenjski dobi. 2. Preučijo finančne spodbude, ki bi jih lastniki nepremičnin ali vlade lahko prejeli za prenovo in obnovo svojih stavb, namesto da bi jih porušili, kot so davčne olajšave, nepovratna sredstva in posojila z nizko obrestno mero. 3. Omogočiti državam, da v svoje cilje nacionalno določenih prispevkov za leto 2030 kot spodbudo dodajo ekvivalent ogljika v stavbnem fondu, ki bi nadomestil obstoječi (merjen v KgCO2eq) (čeprav bi to za nekatere države lahko imelo zanemarljiv učinek). 4. Uskladitev z regionalnimi gradbenimi predpisi in predpisi, da bi omejili enostavnost rušenja stavb in jih naredili absolutno zadnjo možnost. Skupina strokovnjakov bi lahko na primer pred izdajo dovoljenj za rušenje pregledala utemeljitev za rušenje stavb nad določeno velikostjo. Povečanje ovir za rušenje bi imelo več koristi, vključno z ohranjanjem kulturne dediščine, zmanjšanjem količine odpadkov in emisij iz okolja, večjimi zaposlitvenimi možnostmi in napredno industrijsko pripravljenostjo za val prenove.

Trgovine, restavracije in podjetja bi morali biti zakonsko obvezani, da pred preteklim rokom uporabnosti vso hrano podarijo lačni in revni. Odmetavanje hrane v smeti bi moralo biti prepovedano.

Kar zadeva elektrifikacijo naše infrastrukture za mobilnost, je preveč pozornosti namenjene električnim vozilom in potrebni infrastrukturi za polnjenje električnih vozil. Vendar so električna kolesa in električni skiroji 15-krat bolj energetsko učinkoviti kot električna vozila (meter*potnik/Jules), saj avtomobil za prenos nepotrebne mase potrebuje več energije, poleg tega pa je več kot polovica vseh dnevnih voženj manj kot 3 milje, zato jih je mogoče zlahka uporabiti za možnosti e-mobilnosti. Poleg teh izjemnih prednosti ni veliko političnega interesa za spodbujanje in razvoj infrastrukture za to učinkovito prevozno sredstvo. Potrebujemo skupne postaje za priključevanje in polnjenje lahkih vozil za e-mobilnost po vsej EU, ki bodo vsem proizvajalcem električnih koles omogočale, da svoja električna kolesa in skuterje oblikujejo v skladu s standardi EU za pristajanje in polnjenje v vseh državah članicah EU-27. Ta infrastruktura bo privedla do uvajanja e-mobilnosti, kar bo zasebnim lastnikom omogočilo, da svoja električna kolesa zavarujejo in zaračunavajo na ulici, zmanjšala izgubo najema električnih koles in skirojev v mestih z zagotavljanjem določenega prostora za priključevanje ter zmanjšala operativne stroške podjetij za e-mobilnost, s čimer se bodo znižale cene in povečalo povpraševanje potrošnikov.

Za uspešno industrijo embalaže za ponovno uporabo, ki lahko konkurira plastiki za enkratno uporabo, morate izkoristiti ekonomijo obsega z oblikovanjem vseevropskega standarda za embalažo: od pijače do jogurtov, kavnih lončkov in mesnih lastnosti. Standard olajšuje interoperabilnost, zmanjšuje razdrobljenost trga, povečuje likvidnost na trgu in učinkovitost logistike, različne gospodarske subjekte pa preoblikuje pakete za večkratno uporabo v blago, s katerim se lahko trguje na trgu. Vzpostavitev celotne nove industrije, ki temelji na obnovi logistike in prenovi paketov EU za večkratno uporabo (izkopavanje paketov)

Spodbujanje ljudi k uporabi bolj trajnostnih prevoznih sredstev med potovanjem po Evropi (usposabljanje). Evropa ni tako velika, zato je zelo enostavno potovati na trajnosten način. Sprašujem se, zakaj nobena pobuda ne podpira okolju prijaznega potovanja (ne le za mlade, temveč za VSE Evropejce), leti pa so še vedno cenejši način potovanja.

Urejati bi ga morala EU z enotnim tarifnim območjem in skupno aplikacijo, ki bi združevala vse sisteme javnega prevoza iz vseh držav članic.

Od supermarketov in trgovin za neprodajo bi bilo treba zahtevati, da zgradijo večnadstropne stavbe, da bi zmanjšali zapravljene površine in pozidavo zemlje, hkrati pa ustvarili življenjski prostor na zgornjem nadstropju. Ker so taki trgi pogosto obkroženi s parkirišči, prav tako ne bi smelo biti težav s senčenjem okoliških stavb. Ker to pomeni dodatne stroške za podjetja, bi jih morala subvencionirati EU.

Cilji trajnostnega razvoja omogočajo začetek projektov v zvezi z različnimi temami, ki jih predstavljajo. Institucijam in državljanom omogočajo, da bolje razumejo, na koga in za kakšen namen se na primer sprejme zakon.

Ta razmislek sledi ugotovitvi, ki sem jo danes lahko naredil: velik del naše slepe ulice se uporablja kot parkirišče. Vendar ta območja niso zelo obremenjena z avtomobili, razen zato, da bi lahko parkirala pred vrati, in so seveda „lahko“ blizu avtomobila. Pogosto lahko konkretni in slabo ohranjeni zastoji postanejo pravi čebelji panj biotske raznovrstnosti. Poleg okoljskega vidika tega projekta bi ta projekt pomagal obnoviti kohezijo med sosedi, vzdrževali bi ga prebivalci, tam bi lahko namestili mize in stole ter skupni kompost. Zaradi velikih zastojev bi lahko dodali še druge dogodke, marre, sadno drevje, zatočišče za žuželke in ptice, otroške igre, skupne kuhinje na prostem in 1001 zamisli voditeljev sosedov, ki jih je projekt navdušen.

Ne le, da je uporaba vode bolj higienska in čista kot toaletni papir, temveč je tudi boljša za okolje. Povprečna oseba uporablja 85 zvitkov toaletnega papirja na leto, kar bi lahko bilo bistveno manj, če bideji toaletni bideji postanejo bolj splošno sprejeti v EU.

Vseevropsko železniško omrežje s ponudnikom vlakov v več državah (npr. Interrail). Vendar morajo biti cene vozovnic nižje od cen letalskih vozovnic, da bi bile privlačne za najširšo maso.

EU se mora soočiti z novimi izzivi, ki odpravljajo tradicionalne politike, ki so se izvajale prej: politike na primer dajejo prednost konkurenčnosti pred strateško varnostjo, kar se odraža v industriji strateških čipov ali odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in plina. Popolna odvisnost EU od industrij na Tajvanu v zvezi s kompleksnimi čipi je posledica prejšnje logike: čipi so bili preprosto cenejši za uvoz. Vendar so današnja realnost in geopolitične napetosti razkrile ta medsektorski sektor našega gospodarstva za pridobivanje in shranjevanje energije iz obnovljivih virov. Zato politike, ki so se osredotočale izključno na konkurenčnost, ne delujejo več, kar povzroča spremembo v svetovni paradigmi za zagotavljanje varnosti in oskrbe z bistvenimi viri in proizvodi. To se zdaj odraža v izjemno pomembnem področju z velikim vplivom na okolje: kmetijstvo in živinoreja. EU trenutno nima jasne in trdne zakonodaje, ki bi ji omogočala enakovredno konkuriranje zunanjim proizvajalcem. V našem gospodarskem sistemu moramo zagotoviti ustrezno notranjo konkurenčnost, vendar menim, da je treba zagotoviti tudi ustrezno in pravično konkurenčnost z zunanjimi sektorji in še več na področju, kot sta agroživilski in primarni sektor. Unija se bo morala soočiti s temi izzivi, da bi dosegla ravnovesje med konkurenčnostjo in ponudbo ter bojem proti podnebnim spremembam. Spodbujanje oblikovanja okvira in kmetijstva v EU ne bo le pripomoglo k ublažitvi vplivov na okolje, temveč tudi izboljšalo naše zdravje in dobrobit živali.

Spodbujanje zelene strehe prek programov EU lahko prispeva k doseganju ambicioznih in potrebnih podnebnih ciljev Unije na trajnosten in biotsko raznovrsten način z dopolnjevanjem sončnih panelov. Oglejte si velika finančna središča, stanovanjske bloke in celo ločena stanovanja od zgoraj navzdol ter dobite jasno sliko: Veliko potencialnih površin ostane neuporabljenih. Zelene strehe ponujajo (kot pravi ime) zeleno rešitev za izkoriščanje vsega tega potenciala. Proizvaja O2 z odvzemom CO2 iz zraka, zaradi česar so mesta bolj dihala, hkrati pa zmanjšuje svoj ogljični odtis. Rastlinsko življenje, ki je že nameščeno na javnih mestih, je tudi pokazalo, da so bolj zelena mesta odpornejša proti vročini in poplavam, saj zelene rastline absorbirajo manj toplote kot beton, po drugi strani pa absorbirajo več vode. Sončni paneli so se izkazali za veliko uporabo prej omenjene proste površine. Čeprav bi se za učinkovito delovanje (na severni polobli) te plošče najbolje srečevale z jugom in bi bile nameščene poševno, da bi zajele največ sončne svetlobe. Poleg tega se redke zemeljske kovine, potrebne za proizvodnjo sončnih panelov, pridobivajo na netrajnostne načine, zaradi česar je Evropa bolj odvisna od svojih trgovinskih partnerjev. Zaradi teh spodnjih strani sončnih kolektorjev bo zelenjava na naših strehah odličen dopolnilni dejavnik: rastlinsko življenje je mogoče postaviti na katero koli in vse vrste streh z ustrezno sončno svetlobo in se lahko trajnostno zasadi s prilagajanjem izbire flore lokalnim ekosistemom. Sončni paneli so postali priljubljeni predvsem zaradi shem subvencioniranja, zaradi katerih so bili njihovi začetni visoki stroški obvladljivi za državljane in podjetja. Enako lahko ukrepamo tudi z zelenimi strehami, katerih največja ovira so visoki stroški namestitve (približno 120 EUR/m²). Pri projektu zelene infrastrukture EU bo ključnega pomena večji poudarek na tej inovaciji.

Evropska unija mora oblikovati omrežje (nacionalno in nadnacionalno) prometa, komercialnega in potniškega prometa, v katerem bo glavni akter železnica. Prednosti železnice so naslednje: 1.Okoljska prijaznost kot avtomobili in ladje zaradi uporabe električne energije za pogon 2. Kot instrument, ki temelji na sledeh, ima prednost, da poveča zmogljivost. To pomeni, da lahko prevaža več blaga ali potnikov kot avtomobil, medtem ko se lahko giblje znotraj zaledja v nasprotju z ladjo. 3.Kadar je tehnološko razvit, mora znatno prevladati tudi v smislu hitrosti, razen letal (vlak še vedno pridobiva koristni tovor) 4. Še vedno so razmeroma poceni instrumenti v primerjavi s koristmi, ki jih prinašajo družbi in okolju. 5. Povezuje oddaljena naselja z mestnimi središči, spodbuja lokalna gospodarstva in prispeva k razvoju turizma. Koristi železnice so številne in jih je težko poimenovati skupaj. Pomembno je, da je to oblika prometa, ki je okolju prijazna in zelo učinkovita, zato ji moramo vsi zaupati. Kako bo to doseženo? 1. Vzpostavitev standardov in najsodobnejših železniških omrežij v enakih zneskih v vseh državah članicah. 2. Uvedba nižjih prevoznin v primerjavi z avtobusi in letali ter 40-odstotno znižanje cene vozovnice za vsa potovanja za študente. 3. Zmanjšanje birokracije pri nadnacionalnih povezavah (komercialnih in potniških). 4. Posodobitev obstoječega omrežja, vzpostavitev novega omrežja in pridružitev velikim evropskim pristaniščem.

Prehodi se ne smejo nahajati neposredno na cestah, zato obstaja tveganje, da bodo pešci trpeli z avtomobilom. Tudi avtomobili se morajo ustaviti, če želi pešec prečkati cesto in znova povečati hitrost prečkanja. To vodi k večjemu onesnaževanju izpušnih plinov. Če bi bili križni prehodi podzemni ali nadzemni, bi bili pešci veliko varnejši, avtomobili pa bi lahko vozili hitreje (na primer 70 km namesto 50), ki bi onesnažili manj CO2 in drugih strupenih snovi.

Državljanom bi bilo treba dodeliti državne subvencije za spodbujanje uporabe nemotoriziranih vozil kot prevoznih sredstev: na primer kolesarjenje na delo.