V Evropi imamo demografska vprašanja in iščemo več dela – tako bele ovratnice, kot so zdravniki, inženirji IT ali učitelji, kot tudi modre ovratnice, kot so vodovodni inštalaterji, gradbeni delavci ali električarji. Hkrati ljudje zunaj Evrope spremenijo svoje življenje in začnejo novo poglavje v Evropi zaradi socialno-ekonomskih vprašanj. Ustvarimo program, v okviru katerega se bodo ljudje lahko prijavili, da bi prišli v Evropo, se učili lokalnega jezika in potrebovali poklic v določeni regiji. Rečimo, da si palestinska ženska iz taborišča v Libanonu prizadeva za boljšo prihodnost in se je pripravljena preseliti na Švedsko, se učiti švedščine in se izobraževati, da bi postala medicinska sestra. Država članica EU bi lahko imela nadzorovan seznam takih kandidatov in jim dovolila, da pridejo v državo pod nadzorovanimi pogoji, da se naučijo jezika, se seznanijo s posebnim potrebnim poklicem in zapolnijo vrzel v državi. Prepreči lahko valove nenadzorovanih migracij ljudi, ki si prizadevajo za boljšo prihodnost, saj imajo zdaj lahko zakonito priložnost, da to storijo na človeški način. Že imamo t. i. modri karton EU, ki bi ga lahko razširili!

Projekt ReRoot je majhna organizacija, ki se ustanavlja za podporo nepredvidenim skupnostim, ki se študirajo v taboriščih s permakulturno izobrazbo, viri za regenerativno kmetijstvo in terapijo, ki temelji na naravi. Podpira njihove kratkoročne fizične potrebe ter dolgoročno vključevanje ter duševno in telesno dobro počutje. Ta projekt sem pravkar začel in potrebujem podporo!

Če govorimo o vzpostavitvi varnih migracijskih poti, se osredotočamo predvsem na ekonomske migracije in možnosti za učinkovito sprejemanje migrantov na trg dela z meritvami, kot je evropska modra karta. Vendar se moramo zavedati, da številni ljudje odidejo iz individualnih ali kolektivnih varnostnih razlogov. Uvedli bi lahko obliko azilnega postopka, ki bi preučil pravice in potrebe ljudi v konfliktnih regijah, preden začnejo pobegniti. Ker bi lahko Evropska unija, če bi bila njihova prošnja za azil uspešna ali bi jim bila dovoljena subsidiarna zaščita, organizirala sistematične in varne storitve predaje za tiste, ki jo potrebujejo. Konfliktne razmere na mejah EU bi preprečili brez kršenja človekovih pravic, bodisi neposredno z namestitvijo taborišč bodisi posredno z oddajanjem povratnih informacij v Sredozemlju libijski obalni straži.

„Funkcionalni sistem vključevanja in priseljevanja s ključem za porazdelitev, ki koristi tako priseljencem kot državljanom EU ob spoštovanju človekovih pravic“ Priseljevanje ljudi, ki prihajajo v Evropo, med drugim prek Italije, Španije in Grčije, se lahko ohrani le, če: 1) imajo ljudje, ki se priseljujejo v Evropo, možnost pravičnega vključevanja in 2) sredstva se dodelijo določenemu številu in vsem državam članicam z enakim in pravičnim sistemom razdeljevanja. Prvič, vključevanje in priseljenci v EU: Vključevanje lahko deluje le, če obstaja infrastruktura; jasen načrt in natančna dodeljena sredstva. Da se vsakemu priseljencu zagotovi pravična priložnost za vključitev v zadevno družbo; da bi bila široka ponudba programov Erasmus mogoča in ne bi bila prekinjena, je treba število omejiti na vsako kvarto/polletno leto ali leto, odvisno od tega, kateri statistični podatki zagotavljajo: kako dolgo se mora posameznik vključiti v zadevno državo članico? Drugič, obstajati mora vseevropski razdelitveni ključ. Utemeljitev je enostavna: Znotraj Unije je treba zagotoviti več solidarnosti in element porazdelitve bremena. Komisija bi morala skupaj s Svetom izvajati pravičen razdelitveni ključ, ki med drugim upošteva gospodarsko zmogljivost, velikost prebivalstva in absorpcijsko sposobnost. To bi preprečilo preobremenitev nekaterih držav članic (npr. Švedske in Nemčije) in, upajmo, zmanjšalo vse večje pomanjkanje sprejemanja nadaljnjih migrantov. Vabim vas, da se jutri udeležite delavnice o tej temi in na tem področju oblikujete politiko EU. Naredimo velik korak naprej in spodbujamo drug drugega in mi ne želim prisluhniti vaših povratnih informacij!

Ključnega pomena je, da se v Evropi spodbujajo, vlagajo in ukrepajo v zvezi z mladimi, ki živijo v Evropi s kroničnimi boleznimi, ki živijo v Evropi. V ta namen bi morali izvajati politike, ki podpirajo zdravstveno varstvo in socialno varnost za mlade s priseljensko zgodovino in mednarodnim ozadjem, ki v Evropi živijo s kroničnimi boleznimi.

Da bi Evropa lahko uspešno upravljala priseljevanje, bi bilo treba uvesti stroge minimalne pogoje, ki bi določali, v kakšnem obsegu naj bi se vsak migrant vključil. Migrante bi bilo treba ob prihodu seznaniti s temi pogoji. Pogoji bi morali vključevati prizadevanja za izboljšanje njihovega jezikovnega znanja; iskanje dela; sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih; in tako naprej. Tistim, ki niso pripravljeni sprejeti teh pogojev in se odzvati nanje – zlasti tistim, za katere je bilo ugotovljeno, da so storili kazniva dejanja – ne bi smeli dolgoročno ostati v Evropi.

To seveda zahteva, da imajo migranti možnost, da se vključijo in ukrepajo, da bi dosegli te pogoje. EU in države članice bi zato morale obsežno vlagati v podporo novo prispelim migrantom in kandidatom za dolgoročno integrirano prebivanje.

Varnost na mejah EU je seveda ključnega pomena. Zlasti v južnem Sredozemlju so razmere na mejah nesprejemljivo nestabilne.

Vendar migranti in prosilci za azil niso sovražnik EU. So preprosto obupni ljudje, ki si prizadevajo za boljše življenje. Namesto tega je treba storiti več za boj proti uspehu tihotapskih mafij v južnih sosedah EU.

To je mogoče doseči z okrepljeno diplomatsko in vojaško prisotnostjo na teh območjih, vendar bo to le do zdaj. Veliko bolje bi bilo spodbujati vstop migrantov v EU prek rednih kanalov. EU bi morala migrantom olajšati dostop do držav članic na druge načine kot s tihotapljenjem.

Azilni postopek je trenutno dolgotrajen in nepregleden. Treba ga je pospešiti in ga narediti preglednejše. Dostop do zakonitih migracij bi bilo mogoče izboljšati z ustanovitvijo več migracijskih centrov v državah izvora, kar bi omogočilo začetek migracijskih poti brez nevarnih nedovoljenih potovanj.

Migranti bi morali imeti možnost, da zaprosijo za vizum za pridobitev pravice do dela ter da pridobijo stanovanjske pogodbe in pogodbe o zaposlitvi iz svojih matičnih držav ter se nato varno preselijo v EU. Zagotavljanje zakonitih migracij je odgovor na srčno prelomne podobe iz Sredozemlja.

Za osebe, ki so že v državah gostiteljicah, bi bilo treba med čakanjem na potrditev statusa azila optimizirati pogoje. Azilni postopek bi moral biti tudi dostopnejši, manj birokratski in manj zastrašujoč. Odpraviti bi bilo treba vsakršno diskriminacijo v teh procesih.

Množična migracija ustvarja kaos: Evropa ne more sprejeti vseh. EU in njene države članice imajo lastne težave in bi jih morale odpraviti, preden poskušajo ublažiti posledice tujih nesreč.

Nevladne organizacije, ki izvajajo humanitarne operacije v Sredozemlju, spodkopavajo prizadevanja za zmanjšanje priseljevanja. Z reševanjem pretihotapljenih migrantov, ki so bili zapuščeni na morju, njihove dejavnosti kršijo mejne politike EU in pomagajo tihotapiti mafije pri nadaljevanju njihovih nezakonitih dejavnosti. Tako delujejo kot tihotapci.

EU bi morala to priznati in jih odločneje obravnavati. Njihove čolne je treba zapleniti ali uničiti, da se pošlje jasen signal.

Kriza, s katero se Grčija sooča v zadnjem desetletju, še ni končana. Država, ki je eden od stebrov evropske zgodovine, potrebuje čim več pomoči EU, da bi premagala svoje finančne težave. Grčija potrebuje korenite reforme socialne politike in socialnega varstva ter finančno pomoč za obvladovanje migracijske krize.

Da bi Grčiji ponudili priložnost, pomeni priložnost za prihodnost Evrope.

Veliki učinki podnebnih sprememb so že vidni – in se bodo v prihodnosti verjetno še poslabšali, kar bo privedlo do neizmerljivega trpljenja in milijonov podnebnih beguncev. Medtem ko bi morala EU prevzeti odgovornost in svoja sredstva nameniti pomoči manj razvitim državam pri izboljšanju njihove infrastrukture in pomoči čim večjemu številu ljudi, je pomembno ohraniti ravnovesje: EU mora upoštevati svojo strukturo in varnost, saj se je nemogoče strukturno spoprijeti s pritokom milijonov ljudi.

Več prizadevanj bi bilo treba vložiti v vključevanje otrok migrantov v družbo. Otroci migranti se morajo zdaj učiti novega jezika, hkrati pa morajo slediti rednemu učnemu načrtu. To je neučinkovito.

Uvesti bi bilo treba intenzivne jezikovne tečaje, da bi se otroci migranti učili jezika svojega novega doma, preden se začnejo redno šolati.

Evropejci migrante že nekaj časa dojemajo kot grožnjo. To je napačno: namesto tega ponujajo možnosti. Evropsko prebivalstvo ne postaja mlajše, potreba industrije po dodatni delovni sili pa se bo še povečala. Prav tako je mogoče obnoviti podeželska območja, ki trpijo pod prebivalstvom. Mlade migrante bi bilo treba pozdraviti, izobraževati in jih pripraviti na zapolnitev lukenj evropske delovne sile, več migrantov pa bi moralo biti dodeljenih državam z razmeroma starejšim prebivalstvom in s tem večjimi potrebami.

To bi bilo treba storiti na način, ki potrjuje dostojanstvo migrantov, ki prihajajo v Evropo. Razcvet za EU in razcvet migrantov ni treba zadržati v opoziciji. Prej ko bo to sprejeto, bolje: čim prej je treba najti skladen model za vključevanje migrantov v gospodarstvo, da se bo EU lahko ustrezno odzvala na morebitne migracije, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Skupni nadzor meje je izjemno težaven. Zato ni presenetljivo, da je skupna agencija EU za meje Frontex še veliko možnosti za izboljšave. Predlaganih je več zamisli za izboljšanje pristopa k upravljanju meja:

• Pri vseh dejavnostih agencije Frontex bi moral biti prisoten opazovalec iz Agencije EU za temeljne pravice, da se zagotovi varstvo pravic migrantov.
• Poleg tega bi morala agencija FRA izvesti ocene kakovosti humanitarnega odziva agencije Frontex, ki bi bile vključene v ključna tematska poročila.
• Za agencijo Frontex bi morale veljati enake zahteve glede preglednosti kot za druge agencije EU.
• Evropski parlament in Evropski svet bi morala imeti večjo vlogo odločanja v operacijah agencije Frontex.

Dublinska ureditev je osrednjega pomena za migracijsko politiko EU. Vendar ima več pomanjkljivosti:

• Prosilci za azil bi morali imeti, kolikor je mogoče, možnost izbire države, v katero so razporejeni.
• Če prošnje prosilcev za azil za zaščito niso bile rešene v roku za obravnavo njihovega primera, jih ne bi smeli umakniti iz EU: zaščititi bi jih bilo treba, dokler se ne določi njihov status.
• Porazdelitev imetnikov azila po EU bi morala biti določena s kvoto na podlagi številnih meril (vključno z BDP in stopnjo brezposelnosti). To bi moralo vključevati metodo za zagotavljanje skladnosti držav članic, kar bi omogočilo večjo usklajenost.
• Prošnje za azil bi morale postati dostopnejše v državah izvora in tranzitnih državah.

Znotraj schengenskega območja se lahko državljani držav članic EU prosto gibljejo. Vendar nekateri vidiki mobilnosti v EU še vedno zahtevajo veliko časa in truda državljanov, kar ovira lažje gibanje.

Za večjo dostopnost prostega gibanja bi si EU lahko prizadevala za: odpraviti bi bilo treba upravno breme pri prečkanju meja; olajšati pridobivanje številk socialnega zavarovanja v državah, ki niso države izvora; olajšati pridobitev vozniškega dovoljenja ali uvoz avtomobila v lasti; in se registrirajo v novih državah. Države bi lahko razmislile tudi o zagotavljanju vodnikov o priseljevanju v angleščini in v maternem jeziku države. Poleg tega bi bilo prosto gibanje bolj dostopno državljanom EU kot dolgoročna možnost, če bi bilo ob naselitvi lažje pridobiti državljanstvo drugih držav.

Vlagati v javni prevoz, da bodo lahko mladi lažje in ceneje potovali po Evropi ter bolje spoznali mlade iz drugih evropskih držav.

Medtem ko programi, kot je Erasmus+, nam pomagajo pri povezovanju, se moramo osredotočiti na nekaj, kar je veliko bolj temeljnega pomena, na zmožnost priročnega in cenovno dostopnega potovanja po vsej Evropi. 

Prvič, potrebujemo boljšo infrastrukturo. Mladi poudarjajo, da želijo več mednarodnih vlakov. Drugič, potovanje po teh vlakih bi moralo biti omogočeno s popustom za študente in druge mlade, s čimer bi zagotovili, da bo potovanje v Evropi in Evropi dostopno vsem. Da bi olajšali mednarodno potovanje po Evropi, je pomembno zagotoviti boljše informacije za prijavo na delovno mesto v tujini in pojasniti, kateri dokumenti so potrebni. 

Zadnji primer kaže tudi, da mladi ne želijo potovati le po Evropi za prosti čas. Obstaja tudi jasna želja, da bi Evropa olajšala migracije delovne sile znotraj Evrope.

Evropsko mejno in obalno stražo (Frontex) bi bilo treba nadzorovati, da se zagotovi, da se pri dejavnostih agencije upoštevajo načela temeljnih pravic. Pritožbe, naslovljene na agencijo Frontex, bi moral na primer obravnavati zunanji organ in ne agencija Frontex.

Vključevanje v novo državo, ki premaguje novo birokracijo v novem jeziku, je izjemno zahtevno. Migranti potrebujejo veliko pomoči pri iskanju prave poti. V pomoč bi lahko EU podprla oblikovanje aplikacije, ki bi vsebovala celovite nasvete in odgovore na ključna vprašanja v zvezi z vključevanjem v vsaki državi članici. Aplikacija bi obravnavala:

• Pravice in obveznosti migrantov
• Dostop do zaposlitvenih možnosti.
• Informacije o možnostih izobraževanja.
• Informacije o lokalnih skupnostih.
• Svetovanje v zvezi s ključnimi praktičnimi vidiki, vključno z najemom, registracijo, zavarovanjem itd.

To bi lahko dopolnili z bobom za klepet, ki bi poznal nacionalno ali lokalno zakonodajo in sisteme.

Pohvalila je nedavni uspeh teniške zvezde Emme Raducanu; vendar to ne bi bilo mogoče brez migracije. Migracije prinašajo ogromne možne koristi tako migrantom kot gostiteljskim skupnostim in državam, vendar so tudi sporna tema in pogosto tarča lažnih novic.

EU bi se morala proti učinkom dezinformacij, populizma in predsodkov boriti s komunikacijsko kampanjo za ozaveščanje državljanov o koristih zdravega migracijskega sistema. To bi pripomoglo k zmanjšanju napetosti v skupnostih ter prispevalo k bolj konstruktivni razpravi in vlogi migracij.

Študenti iz tretjih držav, ki diplomirajo na evropskih univerzah, se soočajo s potrebo po delovnih dovoljenjih in pomanjkanjem podpore. To je zelo dobro: tuji diplomanti z evropskih univerz lahko veliko ponudijo svojim gostiteljskim družbam. Da bi diplomantom, ki želijo ostati v državah, v katere so prišli, in državam gostiteljicam pomagali, da izkoristijo prednosti, ki jih lahko zagotovijo študenti, bi bilo treba poenostaviti proces bivanja v Evropi.

Prizadevati bi si bilo treba za postopek za pridobitev delovnih dovoljenj na ravni EU; če je to preveč radikalno, bi bilo treba države članice vsaj spodbuditi, da uskladijo svoje zahteve. Diplomantom, ki niso iz EU, bi bilo treba ponuditi podporo pri iskanju delovnih dovoljenj.

Številni migranti, ki prihajajo v Evropo, so prejeli omejeno izobrazbo. Njihovo poučevanje zahteva veliko sredstev in veliko časa. To je izziv za upanje, da bodo zapolnili vrzeli v evropski delovni sili, ki ima pogosto razmeroma tehnične zahteve. Zato je treba zakonito priseljevanje omejiti na tiste migrante, ki ponujajo znanja in spretnosti, ki jih Evropa potrebuje in ki so že dosegli visoko stopnjo izobrazbe.

EU bi morala še naprej razvijati svojo pobudo za modro karto, da bi pritegnila svetle poglede na potrebna področja gospodarstva iz držav zunaj Evrope. To EU omogoča, da ohrani odprte meje in zakonite migracije. Po potrebi se lahko omeji število vizumov na leto.

Nezakonito priseljevanje prek Sredozemlja predstavlja velik izziv za agencije za nadzor meja, med drugim Frontex – agencijo EU za meje in obalno stražo. Ob priznavanju tega bi bilo morda koristno razširiti osebje agencije Frontex. Satelitsko slikanje Sredozemlja lahko pomaga tudi pri: sateliti, povezani z izpopolnjeno analizo slik umetne inteligence, bi lahko omogočili, da se na čolne agencije Frontex pošljejo opozorila v realnem času, kar bi jim pomagalo najti plovila migrantov in jih varno vrniti na kraj izvora.

To bi zmanjšalo nezakonito priseljevanje, migrante odvrnilo od nevarne poti čez Sredozemlje in zmanjšalo verodostojnost tihotapcev.

Trenutno je EU odvisna od sosednjih režimov v Libiji, Turčiji, Maroku in drugod, da bi pomagala zmanjšati tokove migrantov v Evropo.

To je tvegano: EU odpira do izsiljevanja avtoritarnih režimov in lahko privede do zlorab migrantov. Da bi se temu izognili, bi morala EU znatno okrepiti svoje zmogljivosti za oblikovanje skupne zunanje politike. Z uporabo mehke moči, kjer je to potrebno za zmanjšanje migracijskih tokov pri viru, bi morala pridobiti sposobnost za nadaljnje predstavljanje svojih interesov.

Nove zunanje krize zahtevajo poglobitev skupnega oblikovanja politik in poudarek na preprečevanju pred vzroki migracij, ne pa čezmeren odziv na migracije, osredotočen na varnost, ko je do njega prišlo. 

Veliko število migrantov, ki poskušajo priti v Evropo, je zdaj nastanjenih v taboriščih na evropskih mejah. Med takšnimi taborišči je taborišče Lipa v bližini BihaÄga v Bosni in Hercegovini, kjer je 1300 ljudi postalo brezdomcev, potem ko je taborišče požgalo. Nezadostna pomoč EU je le malo prispevala k izboljšanju zelo težkih razmer, zlasti zaradi pomanjkanja zatočišč, vode in električne energije.

Nihče ne postane begunec za zabavo. EU bi morala storiti več za pomoč migrantom, ki so obtičali na njenih mejah. Proaktivno bi morala sodelovati z nacionalnimi vladami ter zagotavljati več pomoči, ki bi bila bolje usmerjena, da bi izboljšali taborišča in preprečili poslabšanje razmer. Pri nudenju pomoči ne bi smeli še naprej zanemarjati pravic beguncev. 

Zaradi vse večjih migracij v EU se je ustrezno povečal razdiralen nacionalizem. To deloma odraža navzkrižje med vrednotami v državah, ki sprejemajo migrante, in vrednotami, za katere menijo, da jih imajo migranti sami. Obstaja tveganje za okrepitev izključevalnih nacionalističnih strank.

V odziv na to bi morala EU zavzeti odločnejše stališče pri izražanju svojih skupnih vrednot. To bi moralo najprej vključevati proaktivno in sočutno politiko EU pri reševanju in obravnavi migrantov, ki vstopajo v Sredozemsko morje. Drugič, EU bi morala jasno izraziti svojo zavezanost zlasti pravicam spolov, tako protipriseljenskim retoriki, ter migrantom, ki prihajajo, pojasniti, da je sprejemanje vključujočih vrednot EU temeljnega pomena.

Po zgledu številnih nordijskih držav je treba povečati financiranje programov za priseljence, da se jim omogoči močna izobrazba, osredotočena na jezik in državljanske vrednote za boljše vključevanje v našo družbo. Tako lahko pokažemo tako tiste, ki so že evropski državljani, kot tiste, ki prihajajo v evropske države, da evropski državljani niso odvisni od etnične pripadnosti, vere ali porekla, temveč od skupnih vrednot, kot so svoboda, enakost, vključevanje in spoštovanje do drugih.

Maske bi bilo treba enakomerno razdeliti vsem, ki živijo v državi Unije, ne glede na njihov status. Zakonite priseljence iz tretjih držav, ki študirajo ali delajo (in plačujejo davke), bi bilo treba obravnavati enako kot druge rezidente z enakim dostopom do zdravstvenih storitev.

Potrebujemo politike za zaščito tujih mladoletnikov brez spremstva. Težave, s katerimi se soočajo tuji mladoletniki brez spremstva, so številne in izjemno zapletene. Vojna in nered je povzročila, da je na obalah evropskega Sredozemlja prispelo na tisoče beguncev, s tem pa se je povečalo število mladoletnikov brez spremstva v državah članicah EU.

V Italiji je bila pred vstopom uredbe o varnosti priseljevanja (zakonska uredba št. 113 z dne 4. oktobra 2018) z zakonom št. 132 z dne 1. decembra 2018 na splošno priznana, če ni pogojev za mednarodno zaščito, humanitarna zaščita zagotovljena zaradi njihove posebne ranljivosti.

Z odpravo humanitarne zaščite bodo mladoletniki, ki so zaprosili za mednarodno zaščito in so obveščeni o zavrnitvi, ki je blizu odraslosti (18 let), ostali brez zaščite. Ti primeri so že zelo številni, saj je povprečna starost ob prihodu 17 let. Proti omejevalnim politikam nekaterih držav članic je zaželeno, da se sprejmejo zakonodajni ukrepi proti tujcem brez spremstva, zlasti ranljivim osebam, da se zagotovi humanitarna zaščita.

Migranti so ljudje, ki pogosto bežijo pred preganjanjem ali vojno; vsi želijo boljše življenje zase ali za svoje družine. Pogosto so izkusili grozljive stvari v domovini ali na svojih potovanjih. Številni Evropejci to pozabljajo, ko pozivajo k zaprtim mejam in protekcionizmu.

Države in državljani EU bi morali prebivalce opozoriti, da so migranti samo običajni ljudje in da se jih ne boji. Migrantom bi bilo treba pomagati pri iskanju zaposlitve, da bi lahko čim prej prispevali k svojim novim skupnostim in Evropejcem dokazali, da lahko obogatijo naše skupnosti. Da bi preprečili prenasičenost družb prejemnic, bi morali biti migranti enakomerno porazdeljeni po državah članicah EU.

Migranti so ljudje z zgodbami in upi; EU bi morala storiti vse, kar lahko stori, da bi preprečila možnost tragedij.