Moja zamisel je namenjena ustanovitvi organizacije, ki bo pregledala in obravnavala izzive na področju etike, varnosti, zasebnosti in enakosti na področju tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci ali so zgrajene z uporabo naprednih algoritmov. To bi zagotovilo varnejšo prihodnost in odgovoren tehnološki razvoj, v središču katerega bi bili ljudje.

Zastave ugodnosti omogočajo nezakonite dejavnosti v oceanu, kot so nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, trgovina z ljudmi, piratstvo in nizka plačila davkov. Sedanji postopki registracije in pomanjkljiva zgodovina na zastavah ugodnosti niso učinkoviti. Zato bi bilo treba pripraviti in izvajati direktivo, v skladu s katero bi bilo treba vsa evropska plovila registrirati v centralizirani podatkovni zbirki, da se ohrani zgodovina sledenja vseh registrov zastav. Vendar ta podatkovna zbirka ne bi imela možnosti, da bi pustila polje praznega leta (podobno kot pravila, ki se uporabljajo za registracijo letal).

Vprašanje varnosti v šolah in na univerzah je ključni vidik na področju izobraževanja, ki mu ni namenjene skoraj toliko pozornosti, kot bi moralo. Glede na številne dejavnike, ki bi lahko ovirali akademski proces in celo dolgoročno vplivali na prizadete ljudi – od naravnih nesreč do nasilnih dejanj med učenci – je zelo pomembno poznati ukrepe, ki jih lahko sprejmemo v vsakem primeru, da bi zaščitilise in druge pred škodo, hkrati pa ustvarili varno, prijetno in intelektualno spodbudno učno okolje. Žal v številnih evropskih državah varnostno poučevanje v šolah in na univerzah sploh ni ali pa se obravnava kot neobvezen in prepuščeno presoji vsake institucije. Takšen program bi moral biti obvezen v vseh državah članicah EU, in sicer s standardizirano vsebino, ki bi zajemala vse možne situacije, s katerimi bi se lahko srečali učenci in učitelji, po možnosti z različnimi predstavitvami in igranjem vlog.

Trenutno živimo v nepredvidljivem svetu, kjer se neizbežno pojavljajo eksistencialni izzivi. Mednarodni odnosi vstopajo v novo obdobje neprekinjene konkurence in konfliktov, enotni svet pa ni več vzpostavljen. To je privedlo do večpolarnega sveta. Regionalne sile poskušajo spremeniti ravnovesje moči v svojo korist. Zato je čas, da se EU spoprime z dejanskimi varnostnimi izzivi, ki se pojavljajo v regiji. Menim, da je edini način za odgovor na prihodnje spore utrditev zunanje politike in trde moči EU. Prenovljena SZVP in SVOP mora dati prednost resničnim obrambnim zmogljivostim, ki bodo EU omogočile, da se v prihodnosti samostojno odziva na vojaške izzive. Poleg tega je čas, da resno jemljemo koncept evropske vojske. Čeprav bodo interesi držav članic vedno najpomembnejša prednostna naloga držav članic, nikoli ne moremo doseči nadnacionalnega modela upravljanja ali resnične evropske solidarnosti, ne da bi dosegli soglasje o najpomembnejših vprašanjih za vse, varnost in obrambo.

Prehodi se ne smejo nahajati neposredno na cestah, zato obstaja tveganje, da bodo pešci trpeli z avtomobilom. Tudi avtomobili se morajo ustaviti, če želi pešec prečkati cesto in znova povečati hitrost prečkanja. To vodi k večjemu onesnaževanju izpušnih plinov. Če bi bili križni prehodi podzemni ali nadzemni, bi bili pešci veliko varnejši, avtomobili pa bi lahko vozili hitreje (na primer 70 km namesto 50), ki bi onesnažili manj CO2 in drugih strupenih snovi.

Z začetkom vojne v Ukrajini in dobavo materiala je postalo jasno, da države, kot je Nemčija, nimajo opreme in pripravljenosti za reševanje odprtega konflikta s tretjo državo. Skupne oborožene sile EU bi lahko prispevale k odločnejšemu odzivanju na resnične grožnje naši varnosti, kot sta terorizem ali ruska grožnja. Poleg tega menim, da bi lahko ustrezni predpisi in ustanovitev trdnih institucij okrepili te organe, tako da bi jim zagotovili ustrezno gradivo za njihovo redno delovanje. To bo velik korak v zgodovini Evropske unije, vendar menim, da morajo evropski želodci, ki se strinjajo s to idejo, storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi to idejo uresničili.

Ob spremljanju svetovnih dogodkov v letu 2021 je jasno, da mora Evropska unija delovati skupaj: pomembno je, da se pripravi na prihodnje grožnje in ohrani neodvisnost od držav, ki niso članice EU. To bi bilo mogoče doseči z vzpostavitvijo skupne zunanje politike, ki bi pripomogla k ohranjanju miru na celini. To bi lahko razumeli kot ključni korak k doseganju statusa polne politične unije.

Skupna zunanja politika bi EU omogočila, da pokaže moč in odločnost na srečanjih z državami v diplomatskih predstavništvih. Prispeval bi tudi k izboljšanju zunanje in notranje učinkovitosti; upravni stroški za konzulate ali veleposlaništva bi se lahko zmanjšali, odločitve pa bi se lahko sprejemale pravočasno in učinkovito.

Poleg tega bi pomagal zaščititi interese EU in njenih državljanov po vsem svetu, hkrati pa nenehno spodbujal mir in svobodo.

Spremljanje vsebin v družbenih medijih je postalo pomemben element pri zagotavljanju varnosti državljanov na spletu. Med pandemijo COVID-19 so se tehnologije za spremljanje vsebin uporabljale za samodejno prepoznavanje objav o virusu ali cepivih, s čimer so bralce spodbudili, naj obiščejo uradni vir, da bi izvedeli več o tej temi.

Na podlagi teh izkušenj bi se lahko tehnologija, ki samodejno opredeljuje teme objav v družbenih medijih, uporabila za prepoznavanje sovražnega govora, usmerjenega proti manjšinam.

Nekateri namerno ali nenamerno ustvarjajo sovražni govor. Čeprav je proti sovražnemu govoru veliko ljudi, ki iščejo pravico, še vedno potrebujemo globalno spletno platformo za pomoč. V enem delu te platforme bodo državljani in državljanke poročali o vseh oblikah sovražnega govora v celoti; informacije bo nato preveril član osrednje skupine, ukrepati pa bi bilo treba s formalno preiskavo na lokalnem sodišču ali sodišču EU. Lahko bi deloval kot način za pošiljanje opozorila storilcem kaznivih dejanj.

Z vzpostavitvijo strežnika EU za identiteto bi bilo treba olajšati postopke spletne registracije in prijave. To pomeni, da bodo imele vse javne institucije vseh držav članic možnost, da se povežejo z EU.

Skupni nadzor meje je izjemno težaven. Zato ni presenetljivo, da je skupna agencija EU za meje Frontex še veliko možnosti za izboljšave. Predlaganih je več zamisli za izboljšanje pristopa k upravljanju meja:

• Pri vseh dejavnostih agencije Frontex bi moral biti prisoten opazovalec iz Agencije EU za temeljne pravice, da se zagotovi varstvo pravic migrantov.
• Poleg tega bi morala agencija FRA izvesti ocene kakovosti humanitarnega odziva agencije Frontex, ki bi bile vključene v ključna tematska poročila.
• Za agencijo Frontex bi morale veljati enake zahteve glede preglednosti kot za druge agencije EU.
• Evropski parlament in Evropski svet bi morala imeti večjo vlogo odločanja v operacijah agencije Frontex.

Kot je bilo predlagano oblikovanje digitalne različice eura, obstaja veliko tveganj, če ga ne bomo obravnavali tako resno, kot si zasluži. Eden glavnih pomislekov, ki izhaja iz koncepta digitalnega eura, je, da bi lahko prišlo do popolne izgube zasebnosti potrošnikov in tveganja zlorabe njihovih podatkov. Poleg tega bi se lahko digitalni euro zlorabil za spremljanje državljanov in njihovih nakupov. 

Da bi to preprečili, mora EU bodisi oblikovati odprtokodno digitalno valuto eura bodisi prenehati ocenjevati predlog in sčasoma uvesti euro. Predvsem ne bi smeli, da bi digitalni evro postal orodje avtoritarnih vlad, s pomočjo katerega bodo nadzorovale prebivalstvo, zato mora EU za dosego tega cilja objaviti izvorno kodo valute in upoštevati najboljše tehnike informacijske varnosti.  

Vlade in drugi javni organi izkoriščajo možnosti množičnega nadzora, ki jih ponuja internet. Včasih vlade v imenu boljše javne varnosti kršijo osebne podatke in pravico državljanov do zasebnosti. Prišel je čas, da se te razmere spremenijo.

Vlade ne bi smele imeti dostopa do naših osebnih podatkov pod pretvezo zaščite mladoletnikov ali boja proti terorizmu. Navsezadnje so v večini primerov glavne žrtve kršitev varstva osebnih podatkov pogoste osebe, novinarji in aktivisti, saj so „nevarni“.

V okviru vzhodnega partnerstva bi morala EU vzpostaviti forum, na katerem bi se mladi iz držav, vpletenih v zamrznjene konflikte, povezali in iskali načine za vzpostavitev dialoga med družbami. Pobuda bi lahko na primer združila mlade iz držav, kot so Moldavija, Ukrajina, Gruzija, Armenija in Azerbajdžan, ter mlade iz samodeklariranih neodvisnih držav, kot sta Pridnestrje in Južna Osetija.

Zaradi sovražnega govora, nizke samospoštovanja in napačnih informacij, ki krožijo na spletu, se morajo najstniki in odrasli zavedati tveganj na spletu in zagotoviti, da lahko tveganja sprejmejo, preden začnejo delovati na spletu. Otroci in mladi bi se morali zavedati, kako predolg čas zaslona resno vpliva na njihovo psihološko in čustveno dobro počutje. Rešitev za to bi lahko bila:

• priprava kampanje ozaveščanja na podlagi dokazov
• uvedba obveznih učnih ur v šolski učni načrt za ozaveščanje o času zaslona
• povečanje varnosti spletnih dejavnosti: če uporabniki ustvarjajo račune v družbenih medijih, je treba več preveriti, da bi se izognili lažem glede identitete in starosti. Vsi ustvarjalci računov bi morali opraviti obsežna preverjanja. Čeprav je proces dolgotrajen in žaljiv, gre za zaščito življenj.
• omejiti prakso spletnih iger. Aplikacije za videoigre bi morale vzpostaviti sistem, v katerem bi otroci, mlajši od 13 let, imeli omejeno spletno igro s preverjanjem starosti.

Danes postajajo nove vrste kršitev varstva podatkov vse pogostejše v našem digitalnem svetu, saj uporaba spletnih platform hitro narašča. Lani je na Finskem zaradi kršitve varstva podatkov v enem centru za psihoterapijo prišlo do razkritja 33,000 datotek osebnih podatkov o strankah. Ta pretresljiv incident je privedel do razprav na visoki ravni o kibernetski varnosti in kraji identitete. 

Izjemno pomembno je, da so osebni podatki državljanov zaščiteni in šifrirani ter da vsako podjetje prizna svojo odgovornost v okviru tega. EU mora poiskati načine za zaščito spletnih uporabnikov pred sedanjimi in nastajajočimi spletnimi grožnjami. 

Natančneje, nujno je, da EU oblikuje zakonodajo za zaščito spletnih uporabnikov pred krajo podatkov. Da bi to dosegla, bi morala Evropa:

• spodbujanje razprav o digitalnih vprašanjih
• prednostno razvrstiti odpornost podatkov v prihodnjih agendah
• obveščati ljudi o metodah zbiranja podatkov in o tem, kako se njihovi podatki uporabljajo
• pozorno spremlja regionalne in svetovne trende na področju varstva podatkov
• ozaveščanje o tem, kako lahko ljudje prijavijo kazniva dejanja v družbenih medijih
• iskanje alternativnih načinov za prijavo kibernetske kriminalitete na lokalni in mednarodni ravni

Kot državljani moramo vedno preveriti zanesljivost pošiljatelja povezave ali elektronske pošte, tudi če gre za posameznika ali podjetje. Pri poskusu kraje gesel v družbenih medijih ali poverilnic za bančno prijavo je veliko incidentov hekerjev, ki ustvarjajo lažne povezave, t. i. zvabljanje. 

Napadi na kibernetsko varnost so ena največjih groženj sodobnega življenja, njihove posledice pa se močno razlikujejo glede na starost, spol in spol. Trgovina z ljudmi, kibernetsko ustrahovanje, dezinformacijske kampanje in kraja identitete so danes le nekaj primerov nevarnosti na internetu. 

Ker je internet postal bistven del našega vsakdanjega življenja, je pomembno ozaveščati in povečevati znanje o spletnih grožnjah in ranljivostih.

Učinkovita rešitev za zaščito pred takšnimi napadi je vključitev kibernetskega izobraževanja in osnovnih programskih tečajev v šolski učni načrt in kampanje ozaveščanja o dezinformacijah v šolah in univerzah EU. Druga ustvarjalna zamisel za vključitev digitalne pismenosti v učilnico je priznanje in praznovanje dneva digitalne varnosti v šolah ter izboljšanje učenja z izobraževalnimi karikaturami, zlasti za mlajše otroke.

Poleg tega morajo šole vzpostaviti novo vlogo: učitelj/učiteljica digitalnih vsebin. Generacija, ki se je povečala z novimi komunikacijskimi orodji, bi lahko bila najboljši učitelj teh tehnologij za novo generacijo, ki še vedno raste z digitalnim svetom in se v njem uči.

Poleg tega bi moral biti na voljo tudi brezplačen spletni tečaj v čim več evropskih jezikih, ki bo osredotočen na vprašanja, kot so kibernetska varnost, varstvo podatkov, digitalna zasebnost in zaščita pred dezinformacijami. Najpomembnejše je, da se ta tečaj poučuje v preprostem jeziku, da bi ga ljudje različnih starosti in različnih izobraževalnih okolij razumeli. 

Državljane bi bilo treba poučiti o tem, kako kritično razmišljati in varno uporabljati internet, da bi lahko zmanjšali verjetnost škode zaradi morebitnih kibernetskih groženj. Povedano drugače, poskrbimo, da bodo ljudje digitalno pismeni!

Pravna zaščita pred diskriminacijo in nasiljem na podlagi spola bi morala biti močnejša. O vseh primerih diskriminacije bi bilo treba poročati organom, delodajalci pa bi morali na primer odgovarjati za diskriminacijo pri plačah, dodeljevanju odgovornosti ali odločitvah o zaposlovanju. V kazenskem pravu bi morale biti strožje tudi kazni za nasilje na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem.

V okviru Bidnove administracije se zdi, da je možno tesnejše sodelovanje med ZDA in Evropsko unijo. Na to bi bilo treba gledati kot na priložnost za okrepitev partnerstva med obema stranema in za vzpostavitev poglobljenega sodelovanja. Ker je Biden zagovornik proste trgovine, bi morala področja sodelovanja vključevati finančno sodelovanje. Drugo področje bi morali biti podnebni ukrepi, ki bi jih morale ZDA in EU postaviti za zgled drugim.

V času krize in izrednih razmer so zavezništva in zavezniki pomembnejši kot kdaj koli prej, zato je ključnega pomena, da se ozrejo onkraj meja Unije, okrepijo vezi z ZDA in spodbujajo solidarnost.

Spremljanje svetovnih dogodkov v letu 2021 je jasno, da mora Unija stopiti skupaj: pomembno je biti pripravljen na morebitne grožnje in ohraniti neodvisnost od držav, ki niso članice EU. To bi lahko dosegli z vzpostavitvijo skupne zunanje politike, ki bi koristila Evropi in pripomogla k ohranjanju miru na celini.

Skupna zunanja politika bi EU omogočila, da pokaže moč in odločnost pri srečanjih z državami v diplomatskih misijah. To bi pripomoglo tudi k izboljšanju zunanje učinkovitosti, saj bi se lahko zmanjšali upravni stroški za konzulate ali veleposlaništva. Prav tako bi lahko pomagal zaščititi interese EU in njenih državljanov po vsem svetu, hkrati pa nenehno spodbujal mir in svobodo.

Skupna vojska bi pomagala zagotoviti neodvisnost Evropske unije, koristila vojnim obdobjem in zmanjšala verjetnost provokacij tretjih držav. Skupna vojska EU bi prihranila sredstva in denar, ki bi jih bilo mogoče ponovno vložiti v druge dele gospodarstva.

Obvestilo o privolitvi v piškotek ali pojavno okno bi moralo postati odgovornost brskalnika in ne vsakega spletišča posebej. Namesto spletišč, ki imajo svoj način, da pred uvedbo piškotkov zahtevajo privolitev uporabnikov, bi morali brskalniki imeti ikono, ki prikazuje uporabljene piškotke. 

Institucije EU bi morale podpreti oblikovanje evropskega sistema socialnega mreženja, ki bo imel virtualne platforme za srečanja, družbena omrežja in iskalnik. Pomembno je, da imajo evropski državljani skupno uradno komunikacijsko platformo EU, saj lahko slednja zagotovi kibernetsko varnost in varstvo podatkov. 

Internetni velikani, kot so družbe družbenih medijev, bi morali zaradi preglednosti razkriti svoje algoritme. Pomembno je, da lahko ljudje odločajo o vrsti vsebine in informacij, ki jih prejmejo. Namesto vse večje agresivnosti, ki zdaj prevladuje na internetu, lahko ljudje postanejo bolj odprti in strpni.

Družbeni mediji so se v zadnjem času uporabljali v političnih procesih in dejavnostih, vključno z volilnimi kampanjami, komunikacijskimi strategijami in celo svetovnimi konflikti. Ker imajo platforme družbenih medijev danes moč spremeniti dinamiko političnih vrednot, bi morali biti zelo previdni pri preverjanju računov družbenih medijev. V primerih računov, ki so predstavljeni kot uradniki (označeni z „modrim kontrolnim žigom“), vendar so dejansko ponarejeni, bi morale institucije EU pozvati podjetja, ki upravljajo družbene medije, naj zahtevajo odstranitev preverjanja ali bloka takih računov. 

Eden od primerov bi lahko bil način, kako je Rusija na Krimu oborožila družbene medije, in odziv EU. Natančneje, ker EU te kršitve mednarodnega prava ne priznava in jo še naprej odločno obsoja, bi morala preprečiti preverjanje lažnih ruskih računov zasedenih ozemelj. 

 

Zdi se, da je elektronska identifikacija bistven vidik vsakdanjega življenja v digitalnem svetu. Zato bi morala EU razviti zaupanja vredno in varno digitalno osebno izkaznico za vse evropske državljane.

Nacionalne policijske sile pogosto diskriminirajo pripadnike ranljivih skupin in zlorabljajo svoja pooblastila. Skupna evropska policija bi ljudi obravnavala enako, s čimer bi zagotovili, da organi kazenskega pregona v celoti spoštujejo protidiskriminacijske zakone.

Ker je stopnja razvoja informacijske tehnologije v Evropi nizka, se v bližnji prihodnosti ne bo mogoče spopasti s kibernetskimi napadi in računalniškimi kaznivimi dejanji. To dejstvo je še posebej pomembno v povezavi s pomanjkanjem zakonov, ki ščitijo spletne uporabnike in kaznujejo nenamerne uporabnike. 

Vendar bi bilo nesmiselno oblikovati nove predpise, če ne bi bilo ustreznih računalniških sistemov in programov za prepoznavanje takih kaznivih dejanj na prvi stopnji.

Za EU je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da še naprej vlaga v računalniške raziskave, se posvetuje z akademskimi krogi in jih podpira ter ustanavlja univerzitetne ustanove, v katerih so strokovnjaki v sektorju razvoja IT usposobljeni za strokovnjake na tem področju. Poleg tega je nujno treba organizirati specializirano skupino za boj proti kibernetskim grožnjam, pri čemer je treba upoštevati, da se bodo te grožnje v prihodnosti morda povečale zaradi pojava superračunalnikov.

Trgovina z ljudmi za namene, vključno s prostitucijo, uničuje življenja ljudi. Kazni za trgovino z ljudmi bi morale biti stroge, da bi odražale škodo, povzročeno z dejanji. Organi kazenskega pregona bi morali okrepiti tudi svoja prizadevanja za prepoznavanje mrež trgovine z ljudmi.

Po vsej EU bi morala obstajati skupna najnižja raven kazni za različna kazniva dejanja. Na splošno bi bilo treba zvišati kazenske sankcije, zlasti v primeru ponavljajočih se kaznivih dejanj.